Appleov finančni direktor Fred Anderson in korporativni nadzornik Peter Oppenheimer sta nedavno govorila z vlagatelji in analitiki na Morgan Stanley Semiconductor & System Conference. V približno 45-minutni seji sta Oppenheimer in Anderson predstavila nekaj zanimivih točk o Applu poslovno strategijo, njegov uspeh z iPodom in iTunes ter kako namerava še naprej služiti denar in se izboljševati marže.
Anderson je navedel, da je Apple kljub gospodarski recesiji v zadnjih letih od leta 1999 povečal svojo letno porabo za raziskave in razvoj s 300 milijonov USD na 500 milijonov USD. To delo je Apple prineslo štiri glavne izdaje Mac OS X, novo strojno opremo, kot so Xserve, Power Mac G5 in številni drugi stroji, razvoj »iApp« ter seveda iPod in iTunes Music Store.
»Nadzor več prodajnega mesta«
Anderson je opozoril tudi na Applova maloprodajna prizadevanja, kjer je podjetje odprlo več kot 70 maloprodajnih lokacij v ZDA in pred kratkim tudi v Tokiu na Japonskem. Anderson je pojasnil, da je Apple osredotočen na "nadzor večjega dela prodajnega mesta."
Ko so ga vprašali o Applovih dolgoročnih maloprodajnih načrtih, je Anderson dejal: "Nimamo strategije Gateway," ki se nanaša na obleganega proizvajalca osebnih računalnikov z operacijskim sistemom Windows, ki je pred kratkim napovedal čakajočo odpustitev približno 2000 zaposlenih. Gateway je odprl na stotine lastnih maloprodajnih trgovin po vsej državi, vendar jih veliko ni uspelo narediti donosnih.
"Zanimajo nas le donosne trgovine," je dejal Anderson - Applov cilj ni nasičiti trga, je dejal. Anderson je tudi navedel, da Apple želi, da je vsaka maloprodajna lokacija dobičkonosna v prvem letu delovanja.
"Ron Johnson je osredotočen na povečanje prodaje v trgovinah," je dejal Anderson, pri čemer se je skliceval na Applovega višjega podpredsednika maloprodaje.
V ta namen Apple izvaja pobude, ki bi lahko dodatno odtujile pooblaščene prodajalce Apple, ki imajo desetletja neoviran dostop do specializiranih trgov. Anderson je omenil, da ima skoraj vsaka Applova trgovina na drobno vsaj enega zaposlenega, ki se na primer osredotoča na prodajo malim podjetjem.
Oglaševalska kampanja »Switch« je bila močna tema v zgodnjih dneh prizadevanj Applove maloprodajne trgovine in ta prizadevanja se nadaljujejo. Anderson je dejal, da je 40 do 50 odstotkov procesorjev, prodanih v trgovinah Apple, namenjenih uporabnikom, ki ne uporabljajo Macov.
iTunes in iPod
Ko so ga vprašali, naj opiše Applova prizadevanja za prodajo glasbe prek iTunes Music Store in digitalnega glasbenega predvajalnika iPod, je Anderson to označil za "veliki slam". Sedemdeset odstotkov trga zakonitih prenosov glasbe v ZDA pripada Applu, je dejal, iPod pa predstavlja več kot 50 odstotkov celotnega prihodka za predvajalnik MP3. trgu.
»Zagotovo je dober občutek tekmovati na celotnem trgu namesto na našem manj kot petodstotnem tržnem deležu,« je dejal Anderson. Omenil je tudi, da je Applovo vodstvo osredotočeno na ohranjanje trenutne prednosti na tem trgu s tem, da vzame kaj poimenoval je "pristop široke distribucije", tako da je iPode dal na voljo v trgovinah, kot so Best Buy, Circuit City, Target in drugi.
Oppenheimer je Applovo odločitev, da sklene dogovor s HP-jem o izdelavi iPodov z blagovno znamko HP, označil za "zmago/zmago za obe podjetji". HP pridobi dostop do najbolje prodajanega predvajalnika MP3, Apple pa iTunes za Windows namesti na namizja mnogih HP-jevih osebnih računalnikov modeli.
Oppenheimer je tudi dejal, da ima HP širši doseg kot Apple, zlasti v Evropi in Aziji. Še več, Applovo zavezništvo s HP-jem podjetju ne bi preprečilo, da bi vzpostavilo tudi druga partnerstva, kjer se jim je to zdelo smiselno.
Kritiki so imeli veliko povedati o konkurenčnem upravljanju digitalnih pravic (DRM) in zvočnih standardih, ki jih zdaj podpirajo glavne storitve za nalaganje glasbe in predvajalniki MP3 z veliko zmogljivostjo, s katerimi delajo. Anderson je navedel trenutno prevlado iPoda na trgu kot znak, da bo Apple zmagal z AAC in FairPlay, ki sta imela "izjemen zagon" pri uveljavitvi kot standarda.
»Naša filozofija je torej, da bo promet v glasbeni trgovini vodil k prodaji iPodov, prodaja iPodov pa k prodaji Macov,« je dejal Anderson, zlasti za tiste uporabniki, ki že imajo osebni računalnik in se pozneje odločijo, da bodo prebrali drug sistem - po možnosti Mac -, da "lahko pridobijo dodaten življenjski slog aplikacije."
Applova finančna prihodnost
Apple še naprej beleži dobiček in je pred kratkim postal brez dolgov, vendar to niso edini znaki fiskalnega zdravja podjetja. Oppenheimer je dejal, da je Appleov cilj "razviti [svoje] najvišje in spodnje vrstice."
"Radi bi spet postali 10 milijard dolarjev vredno podjetje," je dejal Oppenheimer. "Radi bi, da bi naši prihodki rasli za 15 odstotkov na leto."
V svojem proračunskem letu 2003 je Apple zabeležil približno 6,2 milijarde dolarjev neto prodaje. Oppenheimer upa, da bo Apple ohranil bruto marže pri 27 do 28 odstotkih, z operativnimi stroški pri približno 20 do 21 odstotkih, kar bo povzročilo 7-odstotno operativno maržo.
"Leta 2000 je bila naša operativna marža - kot podjetje v vrednosti 8 milijard dolarjev - 8 odstotkov, tako da je to območje, v katerem smo že bili," je dejal Oppenheimer. Dodal je, da operativne marže tokrat ne bodo tako visoke zaradi Applovih prizadevanj na področju raziskav in razvoja ter neposredne prodaje.
Apple je bil deležen nekaj kritik, ker na trg ni dobil cenovno ugodnega Maca. Njegov najcenejši sistem – vse v enem eMac, ki temelji na CRT – je potrošnike stal okoli 800 USD. Pomembno je najti osebne računalnike z operacijskim sistemom Windows z bistveno višjimi takti kot eMac za polovico te cene. Cena iMac se začne pri skoraj 1300 USD.
»Nismo osredotočeni na pošiljanje računalnikov za štiri, pet, šeststo dolarjev. Mislimo, da ni dobrega načina za to tam inovirati ali razlikovati, in mislimo, da ljudje ne služijo veliko denarja,« je dejal Oppenheimer.